Šport ima pomembno socialno, družbeno, izobraževalno, povezovalno in gospodarsko vlogo.  Športni sektor v Evropi prispeva več kot 2% BDP in je tako za Evropo pomembnejši od številnih bolj tradicionalnih gospodarskih sektorjev. Šport ima pomembno vlogo tudi na področju zaposlovanja, in sicer je po zadnjih zbranih podatkih v Evropi nekoliko manj kot tri odstotke delovnih mest povezanih s športom. Povsem nezanemarljiv pa je vpliv športne aktivnosti na zdravje, odpornost in splošno dobro počutje prebivalstva, kar je v trenutnih razmerah še posebej pomembno. Glede na pomen športnega sektorja bi države morale imeti poseben interes po ohranitvi delovnih mest tudi v športni industriji, saj njegova vloga lahko izredno veliko prispeva k obnovi evropske družbe tako med krizo kot po njej. Nenazadnje šport predstavlja tudi učinkovito sredstvo za doseganje ciljev Evropske kohezijske politike. Vloga športa na področjih, kot so turizem, socialna kohezija, športne inovacije in aktivna, zdrava skupnost, je postala izjemno pomembna v okviru pogajanj za kohezijsko politiko 2021–2027. Nova politika se bo osredotočila na pet glavnih ciljev regionalnega razvoja, ki zrcalijo skupne cilje s pobudo SHARE[1], kot so pametnejša Evropa, bolj zelena in nizkoogljična Evropa, povezana, socialna in Evropa, ki je bliže državljanom.[2]

Prav šport je tisti, ki zaradi nastale in do sedaj povsem nepredstavljive situacije, ki jo je povzročil nenadni izbruh COVID-19 in dramatično posegel na vsakodnevno življenje in zdravje ljudi, zaradi neaktivnosti in mentalnih težav zaradi osamljenosti in tesnobe, lahko s svojimi mehanizmi in vrednotami pomaga posameznikom in družbi, da ublažijo negativne učinke krize na svoje življenje, kar lahko pomembno prispeva k zdravju, ponovni socializaciji, izobraževanju in splošnemu dobremu počutju ljudi.

Zaradi posledic izbruha pandemije, omejitev gibanja in zapor, se je športni svet v celoti ustavil. Najbolj je prizadet »šport za vse« ali t.i. »grassroot«[3] šport, prav tako pa vsekakor tudi profesionalni šport in celotna športna industrija ter njene interesne skupine: športniki, trenerji, inštruktorji, zaposleni v športnih organizacijah, sodniki, podjetja, zlasti mikro in mala podjetja (npr. fitnes klubi, telovadnice, trgovci na drobno, organizatorji prireditev, marketinške agencije, proizvajalci športne opreme).

Hrbtenica evropskega športa so majhni klubi in organizacije, ki ljudem omogočajo ukvarjanje z vsem dostopno vsakodnevno športno aktivnostjo. So pa slednji po naravi nepridobitni, brez rezerv, vodijo jih športu predani volonterji in zaposleni. Zaradi nastale krize je najbolj ogrožen prav »grassroot« šport, ki spodbuja telesno dejavnost in ponuja državljanom po vsej Evropi vsem dostopne športne dejavnosti.

Zaradi izbruha pandemije se tudi športni svet sooča z veliki težavami, z izgubo dohodka, težav z likvidnostjo, potrebo po odpuščanju športnikov, trenerjev, spremljajočega osebja in drugih delavcev, neposredno ali posredno povezanih s športom.

Trenutna situacija nas je prisila, da smo naše prioritete usmerili na zdravje, imunsko odpornost in fizično kondicijo, prav tako pa nam je dala priložnost za ponovni razmislek o možnosti sprememb, uvedbo novih politik in postavitve dolgoročnih prednostnih nalog.  Šport in telesna aktivnost v veliki meri prispevata k odpornosti in dobremu počutju prebivalstva, zato prispevek športa k preventivnemu zdravstvenemu varstvu postaja vse pomembnejši. Prav športni klubi in združenja so tista, ki so globoko vpeti v skupnost in so odlični pri delu z ljudmi iz različnih okolij. Ti subjekti imajo s svojim položajem v življenju skupnosti pomembno vlogo in bodo lahko znatno prispevali k ponovni integraciji prebivalstva v družbo po stabilizaciji in umiritvi trenutnih razmer. Vlaganje v šport in športni sektor je v tem trenutku bolj pomembno kot kadarkoli prej. Za vzpostavitev trajnostne in zdrave Evrope, bi morala biti šport in fizična aktivnost prenešena v osrčje vseh nadaljnjih politik urejanja in programov.

V teh izjemnih okoliščinah je pomembno, da se vzpostavi hitra in ustrezna podpora, prav tako pa sprejme jasen akcijski načrt tudi za prihodnost za ublažitev negativnih vplivov pandemije na športni sektor, tako kratkoročno kot dolgoročno.

Predlagani podporni ukrepi za športni sektor so zlasti:

  1. Zagotavljanje, da je športni sektor upravičen do sredstev za zaščito delovnih mest, zaposlenih in samozaposlenih pred tveganjem odpuščanja in izgube dohodka.
  1. Uveljavitev pravil v zvezi z državno pomočjo, kot je to že v drugih sektorjih, z omogočanjem davčnih olajšav za subjekte in organizacije, ki spodbujajo športne dejavnosti.
  1. Spodbudni inovacijski programi za športna podjetja za reševanje trenutnih družbenih izzivov.
  1. Dajanje posojil za zagotavljanje likvidnosti športnim klubom in drugim športnim subjektom s pomočjo obstoječih finančnih instrumentov EU (npr. Evropske investicijske banke) ali na novo ustvarjenih instrumentov, kot odziva na to krizo.
  1. Preusmeritev nekaterih finančnih tokov EU in nacionalnih virov, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, v smeri spodbujanja dobrega počutja državljanov skozi šport in fizično aktivnost.
  1. Ustanovitev javnih in zasebnih solidarnostnih skladov za športne klube in druge športne subjekte ter njihove zaposlene, vključno z zunanjimi trenerji in samozaposlenimi osebami.
  1. Ustvarjanje novih priložnosti za financiranje inovativnih načinov spodbujanja športa in telesne aktivnosti v času, ko so ljudje omejeni na svoje domove.
  1. Pomoč šolam in učiteljem športne vzgoje, da nadaljujejo z digitalnim izobraževanjem v primeru nemožnosti izvajanjaja programov z osebnim stikom, kot učinkovitim in varnim sredstvom, s financiranjem ter podajo smernic in primerov dobrih praks.
  1. Spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga aktivne populacije z uvajanjem inovativnih rešitev spodbujanja telesnih aktivnosti.

Za zaključek naj navedem del znanega citata legendarnega južnoafriškega politika in državnika Nelsona Mandele, ki je ob neki priložnosti izjavil: »Šport ima moč spremeniti svet.«

Vir:  https://www.euoffice.eurolympic.org/blog/eoc-eu-office-coordinates-multi-stakeholder-covid-19-position-paper-asking-eu-support-sport

Gre za povzetek dokumenta vplivov krize v zvezi s COVID-19 na športni sektor, ki ga je pripravil urad Evropskega olimpijskega komiteja s sedežem v Bruslju, v sodelovanju s športnimi deležniki pobude SHARE Evropske komisije.

Napisala: Alenka Vrečko

[1]Namen pobude SHARE je poudariti potencial športno naravnanih projektov in zagotoviti, da se ustrezno upoštevajo pri političnem in naložbenem odločanju na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Več na: https://ec.europa.eu/sport/share-initiative_en

[2] https://ec.europa.eu/regional_policy/en/2021_2027/

[3] Šport, ki združuje miljone ljudi, ne glede na starost, raso, fizične sposobnosti in etnično pripadnost.


Rubrika: KISIK ZA POŽIVITEV GOSPODARSTVA

ZAČASNI OKVIR[1] EVROPSKE KOMISIJE ZA UKREPE DRŽAVNE POMOČI V PODPORO GOSPODARSTVU ZARADI TRENUTNIH IZREDNIH RAZMER

Izbruh COVID – 19 predstavlja izredne razmere in pomeni velik šok tako za svetovno gospodarstvo, kot gospodarstvo EU. Glede na dejstvo, da so omejitveni ukrepi držav, ki so bili nujni za zajezitev okužbe, neposredno vplivali tudi na ponudbo in povpraševanje na trgu, na podjetja in zaposlene, zaradi česar se podjetja soočajo s hudim pomanjkanjem likvidnosti, je Evropska unija sprejela začasni okvir v podporo gospodarstvu, s čimer poskuša zajeziti dolgoročne posledice nanj.

V primeru dodelitve državne pomoči se v trenutni situaciji lahko uporabljata predvsem člen 107 (2)(b) PDEU,[2] [3] ki omogoča pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, kamor šteje tudi izbuh COVID-19, in 107 (3)(b)  PDEU na podlagi katerega so z notranjim trgom združljive pomoči za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice, kar prav tako velja v primeru izbruha COVID-19. Celo podjetja, ki so sicer dobro pripravljena na tveganja, povezana z običajnim poslovanjem, se v tem trenutku zaradi situacije, ki je ni bilo mogoče predvideti, soočajo z velikimi težavami.

Z namenom, da se zagotovi likvidnost in omogoči dostop do financiranja podjetjem, zlasti MSP, ki se v tem času soočajo z nenadnim pomajkanjem, je EU z namenom ohranitve čim bolj neprekinjene gospodarske dejavnosti pred in po pandemiji, državam članicam z začasnim okvirom sporočila različne možnosti, ki jih imajo na voljo, da podjetjem, ki so v boju za preživetje, omogočijo ustrezne državne pomoči.

Države članice lahko brez sodelovanja Komisije uvedejo ukrepe, ki se uporabljajo za vsa podjetja in se nanašjo na:

  • plačne subvencije,
  • začasno ustavitev plačil davkov od dohodkov pravnih oseb in davkov na dodano vrednost ali prispevkov za socialno varnost,
  • neposredno podporo potrošnikom za preklicane storitve ali vozovnice, ki jih niso dobili povrnjenih od zadevnih subjektov.

Države članice lahko brez sodelovanja Komisije uvedejo tudi podporne ukrepe v skladu z Uredbo o splošnih skupinskih izjemah,[4] s priglasitvijo sheme pomoči Komisiji, pa lahko v skladu s smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah[5] na podlagi 107(3)(c) člena PDEU podprejo podjetja, ki se zaradi izbruha pandemije soočajo s finančnimi težavami, z namenom, da izpolnijo nujne likvidnostne potrebe.

S predhodno priglasitvijo Komisiji imajo nadalje države članice možnost, da na podlagi 107(2)(b). člena PDEU dodelijo tudi nadomestila podjetjem v sektorjih, ki so bili še posebej prizadeti zaradi izbruha virusa (promet, turizem, gostinstvo, kultura, trgovina na drobno) ali organizatorjem odpovedanih dogodkov za škodo, ki so jo utrpeli zaradi izbruha virusa, ki jo je ta neposredno povzročil.

Na podlagi začasnega okvira je Komisija državam članicam omogočila še dodatne začasne ukrepe državne pomoči, ki so združljive s členom 107 (3)(b) PDEU in jih je mogoče odobriti zelo hitro po priglasitvi s strani zadevne države članice. Ob priglasitvi morajo države članice dokazati, da so predlagani ukrepi potrebni, primerni in sorazmerni za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu zadevne države, ob celotnem upoštevanju pogojev iz začasnega okvira.

Skladno z začasnim okvirom so na voljo naslednji ukrepi državnih pomoči:

  1. pomoč v obliki neposrednih sredstev, vračljivih predplačil ali davčnih ugodnosti ob upoštevanju pogojev:
  • skupna pomoč ne presega 800.000 EUR na podjetje (oz. 120.000 EUR za sektor ribištva in adekvatue in 100.000 na področju primarne proizvodnje kmetijskih izdelkov),
  • pomoč se odobri na podlagi sheme pomoči s predvidenim proračunom,
  • pomoč se ne odobri podjetjem, ki so bila dne 31.12.2019 že podjetja v težavah[6],
  • se pomoč odobri najkasneje 31.12.2020.
  1. Pomoč v obliki poroštev za posojila, ob hkratnem upoštevanju pogojev začasnega okvira.
  1. Pomoč v obliki subvencioniranih obrestnih mer za posojila, ob hkratnem upoštevanju pogojev iz začasnega okvira.
  1. Pomoč v obliki jamstev in posojil, usmerjenih prek kreditnih institucij ali drugih finančnih institucij.[7]
  1. Kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov.
  1. Pomoč za raziskave in razvoj na področju COVID-19.[8] [9] [10]
  1. Pomoč za naložbe v infrastrukture za preiskušanje in prenos v proizvodnjo.[11]
  1. Pomoč za proizvodnjo izdelkov v zvezi s COVID-19.[12]
  1. Pomoč v obliki odlogov plačila davkov in/ali prispevkov za socialno varnost. [13] [14]
  1. Pomoč v obliki plačnih subvencij[15] za zaposlene za preprečevanje odpuščanja med izbruhom COVID-19.[16]

Začasni okvir se uporablja od 19. 3.2020 do 31.12.2020.

Vir: https://ec.europa.eu/competition/index_en.html

Gre za povzetek začasnega okvira Evropske komisije na zgoraj navedeni spletni strani in spremljajočih dokumentov v zvezi s trenutno situacijo in zakonodajo EU.

Napisala: Alenka Vrečko

 

[1] Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstu ob izbruhu COVID-19, C (2020) 1863, z dne  19.3.2020 s spremembami C (2020) 2215, z dne 3.4.2020, UL EU (v nadaljevanju začasni okvir).

[2] Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, Uradni list Evropske unije 326/49. Na podlagi 107/1 PDEU je sicer prepovedana vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor lahko prizadane trgovino med državami članicami.

[3] Države članice moraj tako pomoč priglasiti, Komisija pa jo bo ocenjevala skladno s členom 107 (2)(b) PDEU.

[4] Uredba Komisije EU št. 651/2014 z dne 17. junij 2014.

[5] UL C 249, 31.7.2014.

[6] V smislu Uredbe o splošnih skupinski izjemah št. 651/2014, z dne 17.6.2014.

[7] Pomoč šteje za namenjeno neposredno podjetjem, ki se soočajo z nenadnim pomanjkanjem likvidnosti in ne kot pomoč kreditnim ali drugim finančnim institucijam.

[8] Pomoči od točke 6-10 temeljijo na podlagi 107 (3)(c) člena PDEU.

[9] Vključujejo raziskave v zvezi s cepivi, zdravili in zdravljenji, medicinskimi pripomočki ter bolnišnično in medicinsko opremo, razkužili ter zaščitmimi oblačili in opremo ter ustreznimi inovativnimi postopki za učinkovito prozivodnjo potrebnih izdelkov povezanih s COVID-19.

[10] Upravičenec pomoči se mora zavezati, da bo tretjim osebam v EGP podelil neizključne licence pod nediskriminacijskimi tržnimi pogoji.

[11] Pomoč za gradnjo ali nadgradnjo infrastruktur za preiskušanje in prenos v proizvodnjo, do prve industrijske uvedbe pred serijsko proizvodnjo izdelkov v zvezi s COVID-19.

[12] Naložbeni projekt je potrebno zaključiti v šestih mesecih po odobritvi pomoči.

[13] Če odlogi ne dajejo prednosti nekaterim podtjetjem ali proizvodnji določenega blaga, ne spadajo na področje uporabe 107 (1) člena PDEU.

[14] Pomoč na podlagi začasnega okvira se uporablja v primeru, da je podeljena podjetjem v določenih sektorjih ali regijah, ali za podjetja določenih velikosti, ki jih je izbruh virusa še posebej prizadel.

[15] Se lahko odobri za največ 12 mesecev po vlogi za pomoč in mesečna plačna subvencija ne presega 80% mesečne bruto plače upravičenega osebja.

[16] Pomoč je namenjena ohranitvi delovnih mest podjetjem (vključno s samozaposlenimi), ki bi zaradi izbruha virusa sicer morala odpuščati osebje. Vsekakor pa morajo vsa podjetja in samozaposleni predhodno dokazati, da jim je nastala škoda. V primeru, da se odlogi uporabljajo za celotno gospodarstvo, ne spadajo na področje uporabe  107 (1) člena PDEU. 107 (1) člen PDEU se uporablj le v primeru selektivne prednosti, omejene na določene sektorje, regije ali vrste podjetij.