Šport ima pomembno socialno, družbeno, izobraževalno, povezovalno in gospodarsko vlogo. Športni sektor v Evropi prispeva več kot 2% BDP in je tako za Evropo pomembnejši od številnih bolj tradicionalnih gospodarskih sektorjev. Šport ima pomembno vlogo tudi na področju zaposlovanja, in sicer je po zadnjih zbranih podatkih v Evropi nekoliko manj kot tri odstotke delovnih mest povezanih s športom. Povsem nezanemarljiv pa je vpliv športne aktivnosti na zdravje, odpornost in splošno dobro počutje prebivalstva, kar je v trenutnih razmerah še posebej pomembno. Glede na pomen športnega sektorja bi države morale imeti poseben interes po ohranitvi delovnih mest tudi v športni industriji, saj njegova vloga lahko izredno veliko prispeva k obnovi evropske družbe tako med krizo kot po njej. Nenazadnje šport predstavlja tudi učinkovito sredstvo za doseganje ciljev Evropske kohezijske politike. Vloga športa na področjih, kot so turizem, socialna kohezija, športne inovacije in aktivna, zdrava skupnost, je postala izjemno pomembna v okviru pogajanj za kohezijsko politiko 2021–2027. Nova politika se bo osredotočila na pet glavnih ciljev regionalnega razvoja, ki zrcalijo skupne cilje s pobudo SHARE[1], kot so pametnejša Evropa, bolj zelena in nizkoogljična Evropa, povezana, socialna in Evropa, ki je bliže državljanom.[2]
Prav šport je tisti, ki zaradi nastale in do sedaj povsem nepredstavljive situacije, ki jo je povzročil nenadni izbruh COVID-19 in dramatično posegel na vsakodnevno življenje in zdravje ljudi, zaradi neaktivnosti in mentalnih težav zaradi osamljenosti in tesnobe, lahko s svojimi mehanizmi in vrednotami pomaga posameznikom in družbi, da ublažijo negativne učinke krize na svoje življenje, kar lahko pomembno prispeva k zdravju, ponovni socializaciji, izobraževanju in splošnemu dobremu počutju ljudi.
Zaradi posledic izbruha pandemije, omejitev gibanja in zapor, se je športni svet v celoti ustavil. Najbolj je prizadet »šport za vse« ali t.i. »grassroot«[3] šport, prav tako pa vsekakor tudi profesionalni šport in celotna športna industrija ter njene interesne skupine: športniki, trenerji, inštruktorji, zaposleni v športnih organizacijah, sodniki, podjetja, zlasti mikro in mala podjetja (npr. fitnes klubi, telovadnice, trgovci na drobno, organizatorji prireditev, marketinške agencije, proizvajalci športne opreme).
Hrbtenica evropskega športa so majhni klubi in organizacije, ki ljudem omogočajo ukvarjanje z vsem dostopno vsakodnevno športno aktivnostjo. So pa slednji po naravi nepridobitni, brez rezerv, vodijo jih športu predani volonterji in zaposleni. Zaradi nastale krize je najbolj ogrožen prav »grassroot« šport, ki spodbuja telesno dejavnost in ponuja državljanom po vsej Evropi vsem dostopne športne dejavnosti.
Zaradi izbruha pandemije se tudi športni svet sooča z veliki težavami, z izgubo dohodka, težav z likvidnostjo, potrebo po odpuščanju športnikov, trenerjev, spremljajočega osebja in drugih delavcev, neposredno ali posredno povezanih s športom.
Trenutna situacija nas je prisila, da smo naše prioritete usmerili na zdravje, imunsko odpornost in fizično kondicijo, prav tako pa nam je dala priložnost za ponovni razmislek o možnosti sprememb, uvedbo novih politik in postavitve dolgoročnih prednostnih nalog. Šport in telesna aktivnost v veliki meri prispevata k odpornosti in dobremu počutju prebivalstva, zato prispevek športa k preventivnemu zdravstvenemu varstvu postaja vse pomembnejši. Prav športni klubi in združenja so tista, ki so globoko vpeti v skupnost in so odlični pri delu z ljudmi iz različnih okolij. Ti subjekti imajo s svojim položajem v življenju skupnosti pomembno vlogo in bodo lahko znatno prispevali k ponovni integraciji prebivalstva v družbo po stabilizaciji in umiritvi trenutnih razmer. Vlaganje v šport in športni sektor je v tem trenutku bolj pomembno kot kadarkoli prej. Za vzpostavitev trajnostne in zdrave Evrope, bi morala biti šport in fizična aktivnost prenešena v osrčje vseh nadaljnjih politik urejanja in programov.
V teh izjemnih okoliščinah je pomembno, da se vzpostavi hitra in ustrezna podpora, prav tako pa sprejme jasen akcijski načrt tudi za prihodnost za ublažitev negativnih vplivov pandemije na športni sektor, tako kratkoročno kot dolgoročno.
Predlagani podporni ukrepi za športni sektor so zlasti:
- Zagotavljanje, da je športni sektor upravičen do sredstev za zaščito delovnih mest, zaposlenih in samozaposlenih pred tveganjem odpuščanja in izgube dohodka.
- Uveljavitev pravil v zvezi z državno pomočjo, kot je to že v drugih sektorjih, z omogočanjem davčnih olajšav za subjekte in organizacije, ki spodbujajo športne dejavnosti.
- Spodbudni inovacijski programi za športna podjetja za reševanje trenutnih družbenih izzivov.
- Dajanje posojil za zagotavljanje likvidnosti športnim klubom in drugim športnim subjektom s pomočjo obstoječih finančnih instrumentov EU (npr. Evropske investicijske banke) ali na novo ustvarjenih instrumentov, kot odziva na to krizo.
- Preusmeritev nekaterih finančnih tokov EU in nacionalnih virov, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, v smeri spodbujanja dobrega počutja državljanov skozi šport in fizično aktivnost.
- Ustanovitev javnih in zasebnih solidarnostnih skladov za športne klube in druge športne subjekte ter njihove zaposlene, vključno z zunanjimi trenerji in samozaposlenimi osebami.
- Ustvarjanje novih priložnosti za financiranje inovativnih načinov spodbujanja športa in telesne aktivnosti v času, ko so ljudje omejeni na svoje domove.
- Pomoč šolam in učiteljem športne vzgoje, da nadaljujejo z digitalnim izobraževanjem v primeru nemožnosti izvajanjaja programov z osebnim stikom, kot učinkovitim in varnim sredstvom, s financiranjem ter podajo smernic in primerov dobrih praks.
- Spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga aktivne populacije z uvajanjem inovativnih rešitev spodbujanja telesnih aktivnosti.
Za zaključek naj navedem del znanega citata legendarnega južnoafriškega politika in državnika Nelsona Mandele, ki je ob neki priložnosti izjavil: »Šport ima moč spremeniti svet.«
Gre za povzetek dokumenta vplivov krize v zvezi s COVID-19 na športni sektor, ki ga je pripravil urad Evropskega olimpijskega komiteja s sedežem v Bruslju, v sodelovanju s športnimi deležniki pobude SHARE Evropske komisije.
Napisala: Alenka Vrečko
[1]Namen pobude SHARE je poudariti potencial športno naravnanih projektov in zagotoviti, da se ustrezno upoštevajo pri političnem in naložbenem odločanju na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Več na: https://ec.europa.eu/sport/share-initiative_en
[2] https://ec.europa.eu/regional_policy/en/2021_2027/
[3] Šport, ki združuje miljone ljudi, ne glede na starost, raso, fizične sposobnosti in etnično pripadnost.