Pred tabo je nova sezona. Kakšni so občutki, se čutiš dobro pripravljenega?
Zaenkrat mi gre presenetljivo dobro. Po navadi mi takšen čas še ni šlo tako dobro, tako da upam, da je to dober pokazatelj. Fizično sem pripravljen, zdrav sem bil celo poletje, tako da lahko pričakujem dobro sezono.
Kako potekajo priprave na sezono? Kako si treniral poleti?
Maja sem začel kar intenzivno s kondicijo. Treniral sem s celjskimi smučarji, s katerimi sem imel kondicijske treninge do konca junija – vsak dan trening na stadionu, tek, kolo, razno razne vaje, tako da sem bil res dobro pripravljen. Potem sem si vzel malo dopusta, in sicer smo šli kajtat v Brazilijo in Grčijo. Ko sem prišel nazaj zopet kondicija, potem pa že na sneg. Do zdaj sem bil dvakrat na snegu, pred prvo tekmo me čaka še en sklop treninga na ledeniku. Potem gremo na Nizozemsko, kjer bo še en sklop treningov in dve tekmi.
Si zadovoljen s prejšnjo sezono, je kaj takega kar bi spremenil?
Prejšnja sezona je bila precej konstantna, kar je dobro. Slabše je bilo, ker nisem imel nobenega res dobrega rezultata. Slabo pa je bilo tudi to, da sem se sredi sezone poškodoval, ravno na vrhuncu, pred svetovnim prvenstvom, ko so bile najbolj pomembne tekme. Prvič sem se uvrstil na člansko svetovno prvenstvo, potem pa sem se poškodoval in sem moral vozit z zlomljeno roko, tako da vse skupaj ni bilo najboljše. Moral sem tudi izpustiti tri, štiri tekme svetovnega pokala… Kar se tiče nastopov pred poškodbo pa jih ocenjujem kot dobre.
Kaj ti je najtežje pri treningu in v čem najbolj uživaš?
Najbolj uživam, ko mi kakšna vožnja super uspe, to je res največji užitek. Ko narediš kakšnih petnajst voženj na visoki višini, na ledeniku, postane kar težko in takrat ni več takšen užitek. Vendar je treba tudi to dati čez. Drugače ni nekega dela treninga, ki mi ne bi bil všeč.
Kakšne težave se pojavljajo, ko treniraš na visokih višinah?
Utrujenost. Ko si par dni dnevno na 3.000 metrih in delaš po štirinajst voženj, je četrti, peti dan že zelo naporno. Težje se tudi regeneriraš, ker spiš na 1.800 metrih ali še višje. Tako da zelo težko zdržiš več kot deset dni in moraš narediti vmes kakšen dan odmora na nižjih legah.
Kakši so občutki prek tekmo, imaš mogoče kakšen poseben ritual?
Pred tekmo se počutim odlično. Že od malega tekmujem, tako da ni neke treme. Tekem se veselim in komaj čakam, da se začnejo. Kar se tiče rituala imamo vsakič ogled proge, ponavadi tudi isto jem, potem se je potrebno raztegnit, naredit par voženj – z eno desko pa potem z drugo, da vidim, katera bo tista prava za tekmo. Potem spet ogled proge, po vsaki progi enkrat, zopet se čim bolj ogreti in skoncentrirat, da čim boljše odpelješ progo.
Kako je tekmovati pred domačo publiko – te to napolni z dodatno energijo ali čutiš večji pritisk?
Do zdaj sem vedno najboljše tekmoval pred domačo publiko. To mi je najboljše, ko vem, da me spodbujajo prijatelji in znanci. Dajo mi še dodatno energijo in vzpodbudo. Zaenkrat mi je šlo pred domačimi navijači vedno odlično in do zdaj niti enkrat še nisem zatajil.
